HERO X
Letošnji deseti (X) jubilejni maraton Sellaronda Hero je bil dovolj mikaven razlog, da se ponovno odpravimo v Dolomite, tokrat prvič na tekmo tudi z novopečenim navijačem in njegovim varstvom.
Selva val Gardena nas je tokrat pričakala v čudovito poletno toplem vremenu, ki kar kliče po ogrevanju in preizkusu proge. Slednja je tokrat zaradi poznopomladanskega snega na nekaterih mestih še precej zasnežena, predvsem pa zelo blatna, kot se je izkazalo kasneje. Prireditelji so morali zato na določenih mestih urediti krajše obvoze. Obe trasi sta klasični, daljša 86 km z 4.500 višinskimi metri in krajša 60 km z 3.200 višinskimi metri, obe pa, kot že ime pove, potekata čez prelaze okoli masiva Sella.
Letos sem se ponovno odločil za krajši krog, saj sem dvakrat že pretrpel daljšega. Na krajšem kljub temu ni bilo nič lažje, pomanjkanje kilometrov v nogah pač naredi svoje. Sobotno oblačno vreme, na srečo brez padavin, je na progo pospremilo 4.019 »herojev«, ki smo štartali po skupinah v razmaku skoraj 2 ur, da ne bi na progi prihajalo do večjih zastojev. Brez teh, oziroma vožnje v koloni, pa vseeno ni šlo. To je pač davek tako množičnega maratona kot je Hero, saj trasa na spustih večino poteka po enoslednicah, kjer je prehitevanje zelo omejeno. Progo sedaj že kar dobro poznam, a vendar je bila letos zaradi razmočenega terena, predvsem na spustih bolj zahtevna kot prejšnja leta. Na srečo jo kljub temu odnesem brez padcev. Pa vendar so vzponi tisti, ki so večji izziv, saj trasa praktično nima ravnega odseka, počitek je torej možen samo na okrepčevalnicah, ki so tradicionalno dobro organizirane. Fizični in psihični napori na koncu naredijo svoje in prihod v cilj je zato vedno zelo čustven, še posebej, če te tam čakajo najdražji. Za čim hitrejšo regeneracijo pa v cilju poskrbi (brezalkoholno) pivo, ki ga točaji komaj zmorejo sproti točiti.
Letošnji deseti (X) jubilejni maraton Sellaronda Hero je bil dovolj mikaven razlog, da se ponovno odpravimo v Dolomite, tokrat prvič na tekmo tudi z novopečenim navijačem in njegovim varstvom.
Selva val Gardena nas je tokrat pričakala v čudovito poletno toplem vremenu, ki kar kliče po ogrevanju in preizkusu proge. Slednja je tokrat zaradi poznopomladanskega snega na nekaterih mestih še precej zasnežena, predvsem pa zelo blatna, kot se je izkazalo kasneje. Prireditelji so morali zato na določenih mestih urediti krajše obvoze. Obe trasi sta klasični, daljša 86 km z 4.500 višinskimi metri in krajša 60 km z 3.200 višinskimi metri, obe pa, kot že ime pove, potekata čez prelaze okoli masiva Sella.
Letos sem se ponovno odločil za krajši krog, saj sem dvakrat že pretrpel daljšega. Na krajšem kljub temu ni bilo nič lažje, pomanjkanje kilometrov v nogah pač naredi svoje. Sobotno oblačno vreme, na srečo brez padavin, je na progo pospremilo 4.019 »herojev«, ki smo štartali po skupinah v razmaku skoraj 2 ur, da ne bi na progi prihajalo do večjih zastojev. Brez teh, oziroma vožnje v koloni, pa vseeno ni šlo. To je pač davek tako množičnega maratona kot je Hero, saj trasa na spustih večino poteka po enoslednicah, kjer je prehitevanje zelo omejeno. Progo sedaj že kar dobro poznam, a vendar je bila letos zaradi razmočenega terena, predvsem na spustih bolj zahtevna kot prejšnja leta. Na srečo jo kljub temu odnesem brez padcev. Pa vendar so vzponi tisti, ki so večji izziv, saj trasa praktično nima ravnega odseka, počitek je torej možen samo na okrepčevalnicah, ki so tradicionalno dobro organizirane. Fizični in psihični napori na koncu naredijo svoje in prihod v cilj je zato vedno zelo čustven, še posebej, če te tam čakajo najdražji. Za čim hitrejšo regeneracijo pa v cilju poskrbi (brezalkoholno) pivo, ki ga točaji komaj zmorejo sproti točiti.
Ni odveč omeniti, da cela dolina Gardena res živi za to prireditev, ki je samo v nekaj letih obstoja dosegla svetovno slavo. Letos so se tekme udeležili tekmovalci iz več kot 40-ih držav, licenco pa so izvozili celo v Dubaj in na Tajsko, kjer bosta v letu 2020 potekali sestrska maratona. Odlično je seveda poskrbljeno tudi za spremljevalce, otroci imajo v petek svojo tekmo, posebej razvajajo pa tudi nežnejši spol v Women's Lounge. Prireditev je izvrstno medijsko pokrita, saj 2 – urni prenos v živo poteka tako na RAI Sportu kot Eurosportu, kamera pa tekmovalce spremlja tudi iz dveh helikopterjev, ki sta širom sveta ponesla čudovito panoramo »bledih gora«, kot so včasih imenovali Dolomite.
Herota se vsako leto udeleži tudi večina mtb elite. Letos je na kraljevski trasi ponovno, že šestič, slavil Kolumbijec Hector Leonardo Paez, ki pa že več let živi in trenira v Italiji. Med ženskami je na krajši trasi zmagala Italijanka Mara Fumagalli, Blaža Pintarič je bila 5. Na cilju nas je bilo še 30 slovencev.
Matjaž Verbič
